Migrantska kriza v španski Ceuti

V špansko avtonomno mesto Ceuta na severnoafriški obali je pretekli teden v le nekaj urah vstopilo med 50.000 in 60.000 nelegalnih migrantov iz Maroka in Podsaharske Afrike. Mesto, ki šteje dobrih 80.000 prebivalcev, je bilo preplavljeno z migranti, posredovala sta španska policija in vojska.

Evropski poslanec mag. Matej Tonin je ob tem dejal: »Kjerkoli je socialistična vlada, se dogaja isto.« Pri tem je opozoril na nedavno sprejeto Uredbo o vračanju, ki dopolnjuje pakt o migracijah in azilu, ki je začel veljati junija 2026, »Evropski parlament je že sprejel strožjo migrantsko zakonodajo. Španska vlada ima zato vse zakonske možnosti, da nelegalne migrante izžene in vrne nazaj v državo izvora. Maroko je varna država.«

Kaj prinaša nova Uredba o vračanju?

Eden izmed največjih problemov evropske migrantske politike so dejanske vrnitve nezakonitih migrantov – le dobrih 20% oseb z izdano odločbo o vrnitvi je na koncu tudi dejansko zapustilo ozemlje EU. V praksi so namreč migranti z večkratnimi prošnjami za podelitev azila in selitvami med državami članicami EU učinkovito odlagali postopke vrnitev. In to se z novo ureditvijo spreminja in močno zaostruje. 

  • Evropski nalog za vračanje in medsebojno priznavanje odločb o vrnitvi. Odločba o vrnitvi, izdana v eni državi članici, se vpiše v schengenski informacijski sistem, kar omogoči neposredno izvršitev v kateri koli državi članici EU. Nezakoniti migranti se s selitvami med državami članicami vrnitvi ne bodo več mogli izogniti.  
  • Obvezna izdaja odločbe o vrnitvi skupaj z negativno azilno odločbo. Ob zavrnitvi prošnje za azil se hkrati izda tudi odločba o vrnitvi, pritožbe se obravnavajo v skrajšanih postopkih. To odpravlja zlorabe azilnih postopkov in dolgotrajne postopke zaradi pritožb. 
  • Strožja obveznost sodelovanja in sankcije za nesodelovanje s strani nezakonitih migrantov. Sankcije za nesodelovanje (zmanjšanje ali odvzem socialnih prejemkov, zaseg dokumentov, daljša prepoved vstopa ali prehod na prisilno vračanje).
  • Prisilno vračanje postane pravilo v ključnih primerih. Če oseba ne zapusti ozemlja v danem roku, ne sodeluje, pobegne v drugo državo članico ali predstavlja varnostno tveganje, je prisilno vračanje obvezno. 
  • Daljše možnosti pripora nezakonitih migrantov.
  • Možnost vzpostavitve centrov za vračanje (return hubs) v tretjih državah. Strožje in daljše prepovedi vstopa.

Tonin ob tem poudarja: »Dosledno izvajanje trše migrantske politike s strani vseh EU držav je ključno. S tem dajemo tihotapcem in ilegalnim migrantom signal, da se v Evropo nelegalno ne da več priti. Na tak način je Avstralija uspešno rešila problem nelegalnih migracij in tukaj ne sme biti niti najmanjšega popuščanja.«

Predsedniki vlad 22 držav pisali predsednici Evropske komisije

Predsednik vlade Janez Janša je skupaj z 21 voditelji evropskih držav poslal pismo predsedniku Evropskega sveta Antóniu Costi, predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in irskemu predsedstvu Sveta EU, v katerem pozivajo k takojšnjemu in usklajenemu evropskemu odzivu na zaostrene migracijske razmere v španski enklavi Ceuta. Evropski poslanec Tonin je ob tem zapisal: »Slovenija je ponovno v skupini držav, ki želijo močno in varno EU. Podpiram iniciativo Vlade RS.«

Situacija v Ceuti je pokazala, kako pomembni so signali, ki jih EU in posamezne države dajejo nelegalnim migrantom in tihotapskim združbam. Odločitev španske vlade, da dopusti možnost legalizacije bivanja več kot 1,2 milijona nezakonitim migrantom in odločitev španskega vrhovnega sodišča o nedopustnosti takojšnjega vračanja nelegalnih migrantov, ki prispejo po morju, je povzročila največji migrantski val po letu 2015. »Imamo nov pakt o migracijah in azilu – ključno bo izvajanje, odločno ščitenje zunanjih meja in dosledno vračanje nezakonitih migrantov. Signal mora biti jasen: v EU nezakonit vstop ni mogoč!«, zaključuje Tonin.