V prostorih Gospodarske zbornice Slovenije je bila danes, v ponedeljek, 7. septembra, potekala mednarodna konferenca z naslovom »Prihodnost je jedrska«.
Dogodek je organiziral evropski poslanec mag. Matej Tonin (EPP/NSi), na njem so sodelovali ključni politični odločevalci, predstavniki vodilnih tehnoloških podjetij in raziskovalci iz celotne Evrope. Predstavljeni so bili trendi na področju jedrske energije, nove jedrske tehnologije in načrti glede gradnje 2. bloka JEK. Zbrane sta nagovorila minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec in generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal.
Izberimo inovacije ne prepovedi
Gostitelj mag. Matej Tonin je uvodoma poudaril, da bomo danes govorili o praktičnih vprašanjih – o tem, kako bomo oblikovali gospodarsko moč Evrope, našo energetsko varnost in konkurenčnost. V prihodnosti bomo potrebovali veliko več električne energije, ključni izziv pa bo, od kod bo ta prišla. »Elektrike ni mogoče proizvajati z ideologijo in političnimi slogani.« Po njegovem mnenju potrebujemo kombinacijo tehnologij: obnovljive vire, hidroenergijo, jedrsko energijo, močnejša elektroenergetska omrežja, hranilnike in nove tehnološke rešitve. Vodilo je tehnološka nevtralnost in zmanjšanje emisij. »Zeleni prehod ne sme postati tekmovanje v tem, kdo bo uvedel največ prepovedi. Postati mora tekmovanje v tem, kdo bo najhitreje inoviral,« je zaključil Tonin.
Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije je poudarila, da je Evropska komisija nedavno bistveno spremenila svoj politični pristop in jedrsko energijo priznala kot strateško nizkoogljično tehnologijo ter pomemben steber evropske energetske varnosti v vse bolj negotovih časih. Predstavniki podjetij in industrije v celoti delijo to stališče. »Pri pripravi naše industrijske strategije Made in Slovenia 2035, ki obravnava hrbtenico slovenskega gospodarstva, se je v vseh sektorjih vedno znova pojavljal en izziv: energija,« je dejala Nahtigal. Podjetja, ki se danes odločajo, kam bodo investirala, potrebujejo zaupanje, da bo zadostna in cenovno dostopna elektrika na voljo še desetletja. Države, ki lahko zagotovijo zanesljivo energijo, ponujajo gotovost, potrebno za naložbe, inovacije in rast. Po njenem mnenju Slovenija potrebuje optimalen dolgoročni načrt za svoj elektroenergetski sistem, usklajen z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom, jedrska energija mora biti sestavni del te rešitve.
Elektrike ni mogoče proizvajati z ideologijo in političnimi slogani. Na mednarodni konferenci “Prihodnost je jedrska” smo govorili o energetski prihodnosti Slovenije in Evrope.
— Matej Tonin (@MatejTonin) September 7, 2026
Potrebovali bomo veliko več električne energije. Ključni izziv bo, kako bomo to elektriko proizvedli.… pic.twitter.com/Vup2soPlWj
Ne bojmo se jedrske energije
Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec se je uvodoma ozrl na svoj prvi mandat, v katerem so bili storjeni pomembni koraki k nadaljnjemu razvoju jedrske tehnologije v Sloveniji. Podpisan je bil poseben memorandum o izmenjavi raziskovalcev, tehnologij in strokovnjakov. Izdano je bilo tudi energetsko dovoljenje za drugi blok jedrske elektrarne. Za prihodnost je ključna energetska neodvisnost tako Evrope kot Slovenije – samo tako lahko zagotovimo močno industrijo, politično suverenost in varnost. Slovenija mora proizvesti zadostno količine elektrike, da bo sposobna razvijati lastno industrijo. »Slovenija potrebuje drugi blok jedrske elektrarne v Krškem. In drugi blok bo zgrajen, ker nam je mar za prihodnje generacije,« je bil jasen Vrtovec. Napovedal je pomembne korake, in sicer da bomo do leta 2028 zaključili postopek prostorskega načrtovanja, pripravili zasnovo investicije in izbrali tehnologijo. »Ne bojmo se jedrske energije. Bojmo se Evrope, ki bi bila odvisna od drugih. Želim si močne in samozavestne Evrope, Slovenija pa bi morala biti v njenem ospredju,« je zaključil Vrtovec.
Odnos do jedrske energije na ravni EU se spreminja
Dr. Gianfranco Brunetti, vodja enote za jedrsko energijo, jedrske odpadke in razgradnjo v Generalni direktoratu za energijo pri Evropski komisiji je pojasnil, da je kombinacija zaporednih kriz, s katerimi se je soočila Evropa, izostrila zavedanje, da je energija ključna. Pristop do jedrske energije se je spremenil tako v državah članicah kot tudi v Evropskem parlamentu, pri čemer je pomembno vlogo odigralo t.i. jedrsko zavezništvo. Evropska komisija je zato marca letos izdala okvirni jedrski program (PINC) in strategijo za male modularne reaktorje (SMR), spremenila se je tudi taksonomija, ki jedrsko energijo prepoznava kot trajnostni nizkoogljični vir. Izpostavil je 200 milijonov evrov, ki jih je Evropska komisija namenila inovativnim projektom s področja jedrske energije, kar je močan signal za prihodnost.
Emmanuel Brutin iz združenja evropske jedrske industrije s sedežem v Bruslju je poudaril, da se sprememba odnosa Evropske komisije vidi v tem, da se v vseh novih energetskih dokumentih komisije ne govori več le o obnovljivih virih energije, ampak o obnovljivih virih in jedrski energiji. »Naslednji korak bi morala biti popolna tehnološka nevtralnost med različnimi čistimi viri energije«, zato se je zavzel za spremembo okvira s cilji za čisto energijo, v katerem bi morali biti zastopani tako obnovljivi viri kot jedrska energija. »Jedrska energija je danes v veliki meri izključena iz sofinanciranja večine evropskih skladov in tu bi radi videli spremembo,« pri tem pa je opozoril na pozitiven signal s strani bančnih institucij. EIB je namreč pričela ponovno financirati jedrske projekte, pred tedni je bilo odobreno posojilo za jedrsko elektrarno Cernavodă v Romuniji.
V nadaljevanju konference so vodilni predstavniki podjetij zasebnega sektorja iz celotne Evrope predstavili svoje tehnološke rešitve na področju malih modularnih reaktorjev in fuzije.
Podpirate naša prizadevanja? Pridružite se nam TUKAJ.
