Po večmesečnih zahtevnih pogajanjih je Odbor Evropskega parlamenta za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE) danes sprejel mnenje evropskega poslanca Mateja Tonina o standardih emisij CO₂ za nova osebna in lahka gospodarska vozila. Doseženi kompromis prinaša več tehnološke nevtralnosti, dodatno prožnost za proizvajalce ter konkretne spodbude za evropsko proizvodnjo.
Po mesecih intenzivnih pogajanj je bil dosežen politični dogovor, ki spreminja dosedanji pristop k zmanjševanju emisij CO₂ in omogoča več različnih poti do podnebnih ciljev, evropski avtomobilski industriji pa odpira več prostora za prilagajanje tehnološkemu razvoju in tržnim razmeram.
»Evropska avtomobilska industrija je ena od strateških panog našega gospodarstva. Če želimo ohraniti delovna mesta, znanje in proizvodnjo v Evropi, moramo podjetjem omogočiti, da razvijajo nove tehnologije in se enakopravno kosajo s svetovno konkurenco. Podnebne cilje moramo uresničevati na način, ki upošteva tudi gospodarsko realnost. Potrebujemo manj ideoloških omejitev in več prostora za inovacije,« poudarja evropski poslanec Matej Tonin.
Več tehnološke nevtralnosti, manj enostranskih omejitev
Ena ključnih sprememb dogovora je odmik od pristopa, ki bi prihodnost avtomobilske industrije praktično omejil na eno samo tehnološko rešitev – električne avtomobile. Proizvajalci bodo imeli več možnosti za izpolnjevanje emisijskih ciljev, med drugim z uporabo vozil, ki bodo delovala na ustrezna alternativna goriva, ob izpolnjevanju predpisanih pogojev.
»Prepoved prodaje avtomobilov z notranjim izgorevanjem – dizlov in bencinarjev – po letu 2035 bo s tem odpravljena,« je pojasnil Matej Tonin in dodal: »To je bila tudi ena glavnih obljub, ki smo jo dali našim volivcem in državljanom in to obljubo smo Evropski krščanski demokrati danes tudi izpolnili.«
»Na odboru ITRE je bil z veliko večino sprejeto moje poročilo, ki zagotavlja tehnološko nevtralnost in daje ljudem možnost, da se sami odločijo katero vozilo bodo kupili in vozili. Lahko bencinarja, lahko dizla, lahko pa tudi električno vozilo,« je še dodal Tonin.
Prihodnost mobilnosti torej ne bo odvisna izključno od ene tehnologije. Električna vozila ostajajo pomemben del prehoda, a hkrati dogovor odpira prostor tudi za druge rešitve, ki lahko prispevajo k zmanjševanju emisij. S tem je evropska avtomobilska industrija dobila več prilagodljivosti pri razvoju tehnologij, načrtovanju naložb in odzivanju na potrebe različnih trgov.
Kaj konkretno prinaša dogovor?
1. Več realizma pri ciljih za dostavna vozila
Za leto 2030 ostaja cilj zmanjšanja emisij CO₂ za nova osebna vozila pri 55 odstotkih glede na izhodišče iz leta 2021, medtem ko se cilj za lahka gospodarska vozila zniža s 40 na 35 odstotkov. Za leto 2035 je dogovorjen cilj zmanjšanja emisij za 87,5 odstotka pri osebnih avtomobilih in 80 odstotkov pri lahkih gospodarskih vozilih, namesto do sedaj določenih 100 odstotkov za obe kategoriji.
Pri osebnih avtomobilih je predvidena tudi možnost upoštevanja do 7,5 odstotka dobropisov za nizkoogljično jeklo, proizvedeno v EU in uporabljeno pri proizvodnji vozil. Dogovor tako združuje zmanjševanje emisij z dodatnimi spodbudami za evropsko industrijsko proizvodnjo in s tem ohranjanje delovnih mest.
2. Več časa za prilagoditev proizvajalcev
Namesto strogega letnega preverjanja izpolnjevanja ciljev bodo proizvajalci lahko v določenih obdobjih emisije izravnavali na večletni ravni. Za osebne avtomobile je predvidena prožnost od leta 2029 do 2031. Za dostavna vozila sta predvideni petletni obdobji prožnosti, od leta 2025 do 2029 in od leta 2030 do 2034.
Takšen pristop proizvajalcem omogoča več manevrskega prostora pri prilagajanju proizvodnje ter povpraševanju in razvoju novih tehnologij.
3. Spodbude za električna vozila izdelana v Evropi
Dogovor uvaja dodatne spodbude za manjše električne avtomobile, dolge največ 4,2 metra, ter za energetsko učinkovite električne avtomobile, vse proizvedene v Evropi. Proizvajalci jih bodo lahko pri izračunu povprečnih emisij upoštevali ugodneje, kar naj bi dodatno spodbudilo razvoj cenejših, dostopnejših in učinkovitejših električnih vozil ter ohranjanje proizvodnje v Evropi.
Dodatne spodbude so predvidene tudi za električne dostavnike, izdelane v EU. Za vozila, vključena v nacionalne sheme socialnega lizinga, je pri določenih kategorijah predviden še dodaten bonus.
4. Podpora evropskemu jeklarstvu in industrijskim delovnim mestom
Dogovor omogoča upoštevanje nizkoogljičnega jekla, proizvedenega v EU in uporabljenega pri proizvodnji novih vozil, in sicer že pred letom 2035. S tem se spodbuja razvoj čistejše industrijske proizvodnje ter povezuje prehod avtomobilske industrije z evropskim jeklarstvom.
Evropska avtomobilska industrija namreč ni sestavljena le iz velikih proizvajalcev avtomobilov. Vključuje tudi številna mala in srednje velika podjetja, dobavitelje, razvojne centre in delavce, katerih prihodnost je odvisna od konkurenčnosti celotne evropske industrijske verige.
5. Podnebna ambicija in konkurenčnost morata iti z roko v roki
Dogovor ne pomeni opustitve podnebnih ciljev. Zmanjševanje emisij ostaja pomemben cilj evropske politike, vendar se spreminja način, kako ga lahko industrija dosega. Evropska komisija bo morala učinkovitost pravil tudi v prihodnje ocenjevati ob upoštevanju tehnološkega razvoja in cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050.
»Evropa ne sme postati prostor, kjer določamo ambiciozne cilje, nato pa lastni industriji otežujemo njihovo doseganje. Če želimo čistejšo mobilnost, moramo hkrati ustvarjati pogoje za razvoj, naložbe in nova delovna mesta. Varovanje okolja in močna evropska industrija nista nasprotji. Naša naloga je, da zagotovimo oboje,« poudarja evropski poslanec Matej Tonin.
Večmesečna pogajanja za bolj uravnotežen kompromis
Priprava mnenja ITRE je bila zaradi diametralno nasprotujočih si političnih stališč in bistveno različnih interesov različnih političnih skupin v Evropskem parlamentu ena zahtevnejših nalog v tem mandatu. Pogajanja so zahtevala številna tehnična usklajevanja, srečanja s predstavniki političnih skupin in iskanje kompromisov med podnebnimi cilji, industrijsko konkurenčnostjo ter tehnološko nevtralnostjo.
Današnje sprejetje mnenja je pomemben korak v nadaljnjem zakonodajnem postopku. O končni vsebini dogovora se bo sedaj v nadaljevanju postopka odločalo na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, ter nato še v medinstitucionalnih pogajanjih s Svetom EU in Evropsko komisijo.
Sporočilo Mateja Tonina je jasno: Evropa potrebuje podnebno politiko, ki zmanjšuje emisije, ne pa takšne, ki ogroža lastno industrijsko prihodnost. Konkurenčnost, inovacije in delovna mesta morajo biti sestavni del evropskega zelenega prehoda.
Podpirate naša prizadevanja? Pridružite se nam TUKAJ.
